Kaj standard zajema
ISO/IEC 24778 določa kodo Aztec: osrednji iskalnik v obliki tarče, orientacijske oznake, referenčno mrežo, plasti podatkov, ki se spiralno širijo navzven, in popravljanje napak Reed–Solomon. Vključuje tudi referenčni algoritem dekodiranja.
Kodo Aztec je sredi 1990-ih izumil Andrew Longacre Jr. pri podjetju Welch Allyn, objavljena pa je bila kot specifikacija AIM, preden je leta 2008 postala standard ISO. Druga izdaja je izšla leta 2024.
Velikosti in zmogljivost
Kode Aztec so na voljo v kompaktnih oblikah z 1 do 4 plastmi in v polnih oblikah z 1 do 32 plastmi. Najmanjši kompaktni simbol meri 15 × 15 modulov, največji polni simbol pa 151 × 151 modulov.
Največji simbol vsebuje do 3.832 števk, 3.067 abecednih znakov ali 1.914 bajtov. Delež popravljanja napak izbere kodirnik, pri čemer se kot privzeta vrednost pogosto priporoča okoli 23 odstotkov.
- Kompaktna: 1–4 plasti, od 15 × 15 do 27 × 27 modulov
- Polna: 1–32 plasti, od 19 × 19 do 151 × 151 modulov
- Največja zmogljivost: 3.832 števk ali 1.914 bajtov
- Tiha cona ni potrebna
Kje se uporablja
Ker je iskalnik v sredini, koda Aztec ne potrebuje tihe cone (quiet zone) in jo je mogoče natisniti prav do roba etikete ali prikazati čez cel zaslon telefona. Pogosta je na prevoznih vozovnicah, vključno s številnimi železniškimi vozovnicami in mobilnimi vstopnimi kartami za let.