Štiri dolžine GTIN
GTIN je številka, ne črtna koda. Isti GTIN lahko nosijo različne črtne kode, odvisno od tega, kje se artikel skenira: maloprodajni izdelek ima običajno EAN-13 ali UPC-A, zaboj lahko uporablja ITF-14 ali GS1-128, pakiranje zdravila pa GS1 DataMatrix.
V zbirkah podatkov se GTIN-ji običajno shranjujejo kot 14 števk, krajši GTIN-ji pa so dopolnjeni z začetnimi ničlami, tako da se vse dolžine prilegajo v eno polje.
- GTIN-8: majhna pakiranja, nosi ga EAN-8
- GTIN-12: nosi ga UPC-A, uporablja se predvsem v ZDA in Kanadi
- GTIN-13: nosi ga EAN-13
- GTIN-14: ravni pakiranja, kot so zaboji, pogosto ga nosi ITF-14
Od kod prihajajo GTIN
Podjetja dobijo GTIN tako, da od članice organizacije GS1 v svoji državi licencirajo predpono podjetja in nato pod to predpono oštevilčijo lastne izdelke. Trgovci in spletne tržnice pogosto preverjajo, ali se GTIN izdelka ujema z registrirano predpono lastnika blagovne znamke.
GS1 objavlja pravila dodeljevanja, kdaj sprememba izdelka zahteva nov GTIN, na primer sprememba deklarirane neto vsebine ali nova različica, ki jo želi kupec razlikovati.
GTIN v 2D kodah
GTIN se prenese tudi v 2D kode. V GS1 DataMatrix se pojavi za identifikatorjem aplikacije (01), v kodi QR z GS1 Digital Link pa v spletnem naslovu, na primer https://id.gs1.org/01/09506000134352.