Format WIFI:
Koda QR za Wi-Fi vsebuje eno vrstico besedila, ki se začne z WIFI: in našteva polja, ločena s podpičji, na koncu pa sta dve podpičji. Za tipično domače ali pisarniško omrežje se glasi WIFI:T:WPA;S:MyNetwork;P:secret;; kjer je T vrsta zaščite, S ime omrežja (SSID) in P geslo.
Format je nastal iz odprtokodnih projektov bralnikov črtnih kod in je postal dejanski dogovor. Novejše izdaje specifikacije WPA3 zveze Wi-Fi Alliance opisujejo zelo sorodno obliko URI, ki dodaja neobvezna polja za novejše varnostne funkcije.
- T: vrsta zaščite, običajno WPA, WEP ali nopass za odprto omrežje
- S: ime omrežja (SSID), natanko tako, kot se prikazuje, ločuje velike in male črke
- P: geslo; za odprto omrežje ga izpustite
- H:true označuje skrito omrežje, ki ne oddaja svojega imena
Vrste zaščite in posebni znaki
Vrednost WPA se uporablja za WPA, WPA2 in v praksi večino osebnih omrežij WPA3, ker telefoni natančen protokol dogovorijo ob povezavi. WEP je zastarel in nezanesljiv, nopass pa je za odprta omrežja brez gesla. Za podjetniška omrežja, ki zahtevajo uporabniško ime in potrdilo, ta preprosti format ni primeren.
Če ime omrežja ali geslo vsebuje vzvratno poševnico, podpičje, vejico, dvopičje ali dvojni narekovaj, je treba ta znak označiti z vzvratno poševnico. Geslo, zapisano kot pass;word, je na primer kodirano kot pass\;word. Napaka pri tem je eden najpogostejših razlogov, da se koda Wi-Fi skenira, a povezava ne uspe.
Podpora telefonov in dobra praksa
Vgrajene aplikacije kamere na iPhonu (od približno iOS 11) in na Androidu (od približno Android 10) prepoznajo kode Wi-Fi in ponudijo povezavo z omrežjem. Starejši telefoni morda potrebujejo ločeno aplikacijo za skeniranje.
Geslo je v kodi shranjeno v navadnem besedilu, zato ga lahko prebere vsakdo, ki kodo skenira. Gostujoča omrežja so primerna, kodo pa je treba ob vsaki spremembi gesla znova ustvariti, saj je besedilo fiksirano v natisnjeni sliki.